Fotografije so nastale na Rock Šmarjeta 2008

Zadnje dni je svet ploščat, sonce modro, voda suha in glava zgolj zaradi frizure. Tako to je. In s tem ni nič narobe. Prav nič. Grem na morje pogledat če je tam kaj drugače. Dvomim.

Gužva, gužva, gužva in veliko vsega.. od kar sem se nazadnje oglasil, je minilo kar nekaj mesecev. V tem času se je zgodilo veliko, mogoče preveč, da bi o vsem razlagal.

“Trpel” sem na kar nekaj regatah (Jadranska, Škisova, Meridijanova, Croatia Cup IMS), pretočil galone cvička, prevzel vajeti nad prireditvijo v MB in opravil že svoj 4. “all around” (MB, LJ, NM, IZ), “nabacil” kar nekaj konjev s še enim fantastičnim starim “ceglom” (Volvo 740 TURBO GLE / 1986) - naj na tem mestu omenim navdušenje domačih, ko sem k hiši pritrogal še en “star jajc”.. spaka namreč počiva v varnem zavetju garaže, ker potrebuje novo srce (ja, leta leta), krvna skupina 2CV/1974 - Euro95.. morebitni darovalec naj se zglasi na 041/630-546), preštudiral kar nekaj literature (rezultati pridejo z delayem z izkupičkom narejenih izpitov).. in seveda začeli letošnjo zgodbo projekta GREM DOMOV V NOVO MESTO!!

Zato se zopet poslavljam ter maham v pozdrav. Tokrat se selim na lepše. Grem tipkat na stran, ki bo v prihodnjih tednih še kako aktivna, šveže osvežena s svežimi osvežitvami in multiinteraktivnotehnološkoadaptirana.. Vabljeni na obisk!

Ker imam glavo trenutno globoko potunkano v sodu cvička, se za nedoločen čas maskiram in selim na drug naslov :)

Niti na kraj pameti mi ne bi padlo, da me kdo “bere”. Oziroma, da me berejo ljudje, ki jih šele spoznavam… oziroma jih poznam in smo dejansko v sorodu, pa tega niti ne vem (Polona, oglasi se mi kej, ker sem ti pozabil rečt za telefonsko). Pa naj se na tem mestu malo osladno zahvalim vam, ki vsake toliko kliknete pa vržete uč na mojo temničko.. oglasite se še kdaj, pa bomo rekli desedo, dve..

“Joj, kok ste fajn”

by Helena B. Zaman

…na novo spletno stran, seveda. Odlična, sočna, sveža, žmohtna…  

PS: Iz vsega srca se zahvaljujem Manci za design, mozak in kreativnost pri izdelavi ilustracij!! Brez tebe bi bil svet prazen…

Andraž Mihelin in Kristian Hajnšek 

Sicer z manjšo zamudo, pa vseeno, objavljam fotko iz predavanja, ki sta nam ga pripravila ob zaključku projekta Adria4Ocean…

Kaj rečt drugega kot… DEČKI, SVAKA ČAST!!!!!!

“…Vila je tekla k bistremu studencu, se slekla in skopala, potem se pa zopet oblekla, ulegla pod lipo na zeleno travo in zaspala. Petrovič prikoraka zlahkoma k nji in jo gleda. Tako krasna se mu ni zdela še nikoli. Junaku začne srce utripati, rad bi se premagal, ali ni mogoče. Nagne se hrepeneče do nje in jo poljubi in objame. Vila se predrami, skoči kvišku in ustreli Petroviča v srce. Mrtvi junak leži pred njo, ona zaplače in ustreli v srce tudi sebe. Ležala sta eden poleg drugega kakor speči ženin poleg speče neveste.”

Janez Trdina - Vila;

odlomek iz Bajke in povesti o Gorjancih

Mogoče mi bo pa znal kdo svetovat, ker se nikakor ne morem odločit.. prva ali druga?  

Ker za vikend nisem imel posebnih planov in je bila barka frej, sem v petek “po šoli” pobral Nejca… dok si reku keks, sva že v Sukošanu na Velikanki drobila pohan šnicl, ki ga je mami Darja prijazno zapakirala za malčko. Ker se nama je že mudilo, sva vse samo zmetala v barko in krenila v Zadar iskat “sportski dom Jazine”. INA zaposluje same ustrežljive ljudi - “na prvome semaforu ljevo, odmah desno, opet ljevo, do kraja pa onda kad prođeš benzinsku cprku desno!”.. hvala ti, G. Marič (če sem prav prebral na jošketiketi). Tomaž sporoča, da bo z GPS natančnostjo parkiral natanko 20:26… če kdo pozna Tomajska ve, da to pomeni en klinc kej, tako da sta prišla pet do devetih. Pa kdo bi jima zameril. Sej smo na morju.. kjer se nikol nobenmu ne mudi. In se ni niti JINX-om. Z enourno zamudo (koncert je bil napovedan od 20:00?!, karta pa namesto uradnih 100, poštenih 50 kun) smo jih pa ipak dočakali…

Športno dvorano je od prilike “varovalo” kakšnih 5 varnostnikov. Skoraj nabito polna je bila tako zakajena, da si v megli komaj našel sedež (ja dragi moji, pri nas se že leta 94 ni smelo kadit na koncertu grupe Zabranjeno Pušenje v ŠD Marof, kaj šele danes.. pa smo imel glih tako tepihe potelh, pa zračenje.. ajajaj, kaj bi pred meseci dal za čik na špilu u športni :)).. pive, heci, background groowe… in so prišli! V istem trenutko, ko je Coco potegnu po strunah, je bilo pod odrom polno. Vse je plesalo, ploskalo, pelo.. Ker sem na ta dogodek čakal več kot 6 let, smo se z ekipo soglasno odločil, da sedeli NE bomo. V minuti smo bili pred odrom, pol metra pred mešalno mizo (ki jo mimogrede ni “stražil” niti en varnostnik, kaj šele varnostna ograja - to je čist druga zgodba, kot smo jih vajeni podgurci, kjer je na vsakem koncertu vse ograjeno, zastraženo, omejeno.. eh..). Moram priznati (čeprav sem zelo subjektiven), da je bil zvok odličen. Kar se tiče nastopa, izvedbe, atmosfere in ostalih stranskih produktov… sem brez besed. Res. Kaj takega. Fak. Ne morem. To je treba doživet. Med “pravimi” feni. To so “pravi ljudi”…

Po treh “bisih”so se poslovili kot definitivni zmagovalci. Publika se je v evforiji raztepla po raznih kafičih in diskotekah. Na začetku smo malo zgubljeni sledili največjim skupinam(kukr “mnde pa ja vejo kje dogaja”), ko pa smo parkrat končali pred vhodnimi vrati, sem se pa spomnil.. in zadel v polno. Lounge Club Arsenal je definitivno top 3 plac na Hrvaškem. Toplo priporočam ogled spletne strani, če boste pa kdaj turiste špilal po Zadru, pa nujno na kofe!! Ura mehkih ritmov nas je pospremila nazaj v marino, kjer se je odprlo…

Zjutraj sta Tomaž in mornar Bubnjić odpotovala domov, z Nejcem pa sva preživela lep vikend pod jadri. Sicer je bilo deževno in kar precej vetra, tako da sva soboto preživela s fotlci v rokah (rezultati sledijo v kratkem), nedeljo pa v zgodnjih jutranjih urah lovila v kanalu po 10 finih vozlih Juga… ma ku sm reku - za v arhiv!!

Ob 11h naj bi regata vseeno štratala, vendar na skrajšani ruti: Split - Drvenik - Komiža. Glede na hitrosti vetra okoli 25, na odprtem v noči na sredo tudi do 30 vozlov, lahko pričakujemo hitro regato. V živo jo lahko spremljate na spletni strani jadralnega kluba Mornar ter na Prascu.

Zaradi napovedi močnega juga na odprtem (preko 25 vozlov, velika verjetnost viharnih udarov), je bil sestanek skiperjev zopet prestavljen in sicer na jutri ob 8:30. Upam, da se bo napoved stabilizirala in da ta, za jadralce prav posebna regata štarta čimprej. Na štartni listi sta med ostalimi spoštovanja vrednimi jadralci tudi dva prijatelja…

Vedran, Marko… mirno more, dobar vijetar i sretan put!! Držim fige!!

U bistvu mi je s simpatičnim tekstom in malce drugačnim pristopom h kreiranju glasbene skupine, nadobuden muzičar polepšal dan z “plakatom”, ki poziva vseh 13 omladincev v vasi, da se zglasijo na avdiciji. Timotej ima torej metal bend, v katerem falijo vsi člani…

“IŠČEM  KITARISTA, KLAVIATURISTA, BASISTA IN PEVKO ZA SODELOVANJE V METAL BENDU!! SAMO RESNI!!”… :)

Lahko bi reku, da brišem prah z določenih fotk… no, sigurno sem ga s te serije. Objavljena je bila v PARKU (mislim da je tega že nekaj več kot leto in pol) v rubriki FOTOPUB in na skupinski razstavi gibanja SNAF, ki je pred leti s to razstavo zaključilo in potegnilo črto pod enoletno delo. Če bo v bližnji prihodnosti kaj časa in še več volje se SNAF mogoče spet zbudi, z drugačnim konceptom in pristopom k delu. Sicer je že vse v glavi… ma, pustmo se presenetit!

Lahko bi reku, da je ta ena tistih serij ki napredujejo zelo počasi. Sploh glede na to, da sem trenutno brez širokokotnega objektiva (in da so le ti nesramno predragi), bom na nadaljevanje še malo počakal…

Počasi začenjam verjet, da je dejansko Lojze Siolov (Lois po domače) nekaj slabega pojedel, zdaj je pa tečen, pa nagaja nekaterim svojim Blogašem… U glavnem, ne morem uploadat fotke, tako da že par dni preklinjam.. v Kranju bi rekl “takle mamo, a ne”, v Mariboru “nea me jebat, čuješ”, v Novem mestu pa “kurc, grema na en deci Cvička”! Ker sem novomeščan…

Upam da bo napaka čim prej odpravljena in da se Lojze čim prej pozdravi!!

… ali kot bi v starih časih, ko so omladinci še v zvezke zapisovali svoje frustracije (zdej mamo za te reči internet), zabrusila navdušena pubertetnica: “NE BERI MOJEGA DNEVNIKA“!! Zgodilo se mi je namreč točno to.

Sedim na kavi v Klubu LP, ko se mi pridruži prijatelj fotograf. Ne bodi si ga len seže po moji foto torbi, jo odpre, vzame ven fotlc, in začne fotkat… HALO??!?! Med tem še malo preleti moje fotke, ki so še na kartici, ga ugasne in pospravi nazaj.. HALO??!?

Kako je bil šokiran, ko sem ga sklincal.. kot da se mu zdej pa godi krivica. Nekaj krepkih je padlo, ko sem končno našel pravo primerjavo, s katero sem mu moje ogorčenje želel vsaj malo pojasnit (njemu se je to nameč zdelo čist O.K., ker je hotel sam par fotk nardit, tko za foro): “Dragi prjatu, to je tako, kot da bi jst vzel tvoj dnevnik iz tvojega predala, ga odprl, malo prelistal, nato pa še sam dopisal kakšen stavek, da vidim kako moja pisava izgleda na tvojem listu”.. Kot prvo, nima kdo kej rovart po osebnih predmetih (brez lastnikove vednosti in dovoljenja), kot drugo pa, kaj naj jst s temi fotkami drugega, kot da jih izbrišem (ne vem čemu jih pol sploh delat). Sicer bi se lahko o tem razpisal na dolgo in široko.. ma pustmo stat.  Pob je še mlad, pa se more še kej nučit. Sam se bojim, da me ni razumel.. mogoče čez par let, mogoče nikoli…

Pred tedni sva s Tomažem dobila posel v Ljubljani - in sicer je šlo za fotografiranje igralcev Teatra Komedija za oglaševalsko kampanijo z jumbo plakati. Barbara Cerar, Polona Vetrih, Gregor Bakovič, Uroš Furst… sicer je pa uradno za objektivom stal Tomajs, jst sm pa dve desne ponujal (fleš, bouncer, menjava objektivov, kartice, brisanje švica in podobni ključni zadatki  :) Sem pa zato sem pa tja prtisnu par fotk iz zakulisja.. pa morm rečt, da so ti glumači prou eni fejst ljudje..

Dalija, Vedran, Damir, Antonio, Marko, Mladen, Karmelo… pobjednici!!

Čeprav tega do sedaj nisem verjel. Boli me vse. Ampak res vse. Potolčena kolena, porezane roke, poškodba ramena, boleče mišice od čela do podplata, zamašen nos, razpokane ustnice.. pa naj še kdo reče da je na morju luštno! Hec.  Res smo se našportal, našvical in naužil vetra, ki je večino časa presegal jakost 25-ih vozlov, kar je za IMS prvenstvo zgornja meja. Regatne jadrnice imajo namreč jadra iz Kevlarja ali Karbona in niso namenjena krajšanju (kar je v vetru nad 25 vozlov skoraj nujno).

Odjadrano je bilo 7 plovov (6 “štapov” in ena navigacija). V petek nam veter ni dopuščal ragatavnja po previdenem polju, zato so organizatorji prestavili dogajanje v zavetje otoka Vrgada. V prvem plovu smo zaj… prav vse, kar se zaj.. sloh da. V štartni proceduri nismo imeli timer, na obratu zamudili s špinakerjem, pri spuščanju le tega skoraj namočili v vodo, prepozno dvignili flok, ker se je podigač zapletel okoli predjnega štraja.. skratka katastrofa. V drugo smo odpeljali odlično. “Sve kako triba”. Kljub temu smo se, glede na IMS premer, ki ga ima Lea (Salona 40), uvrstili na solidno 25. mesto.

Sobota nam je postregla z okrepitvami pri posadki. Carmelo na pozicijo bowmana (dolgoletni bowman na BigOne-u), Mladen na podigačih in nepogrešljivi Damir Miloš na mesto taktika. Odjadrani trije plovi, vsi solidni z izjemo enega dviga špinakerja, ko se nam je spletel kot presta in kasnejšega spuščanja, ko smo na Gate-u (postavitev dveh boj na razdalji 500m, ki jih lahko pri obratu pustiš na levi ali desni strani) želeli izorcati s špinakerjem (145) v cilj. Priletel reful, barka v orco, špin v vodo… pa so šla še tri mesta. V skupni uvstitvi smo padli za eno mesto.

V nedeljo so se razvili idealni pogoji za navigacijo, vendar je z dolžino 30 NM onemogočala neko eksotično taktiko. Spet v zlati sredini. Ob treh še golaž, pol pa gasa domov.

Končna uvrstitev na 26. mesto je glede na uigranost posadke in premer jadrnice zadovoljiv uspeh. Kakšen trening v prihodnje ne bi škodil. Sploh če se želiš regatavat z najboljšimi. Rezultati in par fotk so na uradni spletni strani. Sam si fotografiranja nisem mogel privošči, ker sem imel polne roke štrika. Med pavzo sem na hitro prtisnu sm pa tja kakšno, tako da še danes nesem razvit film, da vidm kaj je ratalo. Mislim da bo jutri že gor. S kakšnim čustvenim izlivom. Za žmoht!

Reportaža sledi, ko se vrnem… do takrat pa “kaca, kaca, kaca… idemo, dečki, vira, vira… laškaj malo… vodeeee!!!”

www.latinskoidro.hr

Ena boljših vidikov zime je definitivno ta, da se gre na morje. Lovit prave ribe, odjadrat kakšen dober kos burje, guštat po kofetkih v osamljenih mandračih, šetat rivom s fotlcom za vratom.. Ate, Dejan V. in jaz se letos spet odpravljamo na klubsko regato, ki je na sporedu ta vikend. Predvidena je navigacija od 60NM - Ugljan, Pašman. Če bo ratalo se javim za vikend, v nasprotnem primeru se da pa regato spremljat tudi na klubskih straneh. 

RIDE ON, RIDE ON…

Eden in edini, neponovljivi in vedno znova isti, dober prijatelj in še večji človek. Matjaž.

… je pa spomin zato tolk bolj svež. Zgodej, zgodej polet, sva z Jurijem naložila “kufre” na streho in krenila. Na morje. Jadrat. S Tamalo, itak. Poleg tega, da sva jo krstila, jo prviš sploh “posolila”, jadrala ku naveza Čopi-Margon (po moje bi jih nadmašila), našla najlepši (beri študentu prijazen) kamp na jadranu, sva uživala ku paradajza. Zvečer pive, zjutri Šibenka… poezija! Termin za drugo leto je že v opomniku…